bolniške odsotnosti vpliva tudi vlaganje v zdrav naÄin življenja
zaposlenih, za katerega bi morala država sofinancirati stroške
delodajalca. Tej problematiki bi morali nameniti veÄ pozornosti, so se
strinjali udeleženci, saj je vsebina kompleksnejša, kajti vzroki za
nastanek bolniškega staleža so v delovnem okolju kot tudi izven njega.
Zato upajo, da bodo takšna sreÄanja postala tradicionalna, k boljšim
rezultatom na tem podroÄju pa pripomorejo tudi ustrezne zakonske
spremembe.


Borut Meh, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, je poudaril, da
je problematika absentizma veÄ plastna in je bila v zadnjem obdobju
zapostavljena. »Združenje delodajalcev Slovenije bo na podlagi
zakljuÄkov tega posveta sprožilo aktivnosti v okviru Ekonomsko
socialnega sveta za spremembo zakonodaje in sprejem ukrepov pri vseh
socialnih partnerjih, ki bodo prispevali k nižji stopnji absentizma,«
je poudaril Meh.
je na tem podroÄju uspešno reševala probleme. Zavedamo se, da to
podroÄje zahteva stalne aktivnosti, ki jih v Poslovni skupini Sava
izvajamo tudi preko ukrepov projekta Družini prijazno podjetje,« je ob
predstavitvi primera dobre prakse za zmanjšanje bolniške odsotnosti v
Poslovni skupini Sava dejala Tatjana Lozar, direktorica KompetenÄnega
centra Kadri, pravo in organizacija v Savi, d.d.
Stanje na podroÄju bolniške odsotnosti v Sloveniji in izzivi za
prihodnost je predstavila Vanda PeÄjak, podpredsednica Združenja
delodajalcev Slovenije, ki je povedala, da je bilo zaradi zaÄasne
nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov v letu 2007 izgubljenih
skoraj 10,7 milijona delovnih dni, od tega 4,8 milijona v breme Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nekaj veÄ kot 5,8 milijona pa v
breme delodajalcev, kar pomeni od 4 do 5 odstotkov izgubljenih ur.


delodajalca in posameznika. Predlogi ukrepov za podjetja in družbe so
sistematiÄen pristop k zniževanju bolniške odsotnosti, preventiva v
širšem pomenu ter spremljanje in razvijanje ustrezne organizacijske
klime. Za posameznike spoštovanje predpisov o varnosti na delu in izven
dela, preventivna skrb za lastno kondicijo in zdravje ter skrb za
zdravo prehrano. S strani Združenja delodajalcev Slovenije pa smo med
predloge ukrepov uvrstili Äasovno omejitev prejemanja nadomestil v
breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelitev sankcij za
kršitev bolniške vkljuÄno z vraÄili in izgubo pravic, zmanjšanje
števila dni bolniške v breme delodajalca, spodbujanje organizacij in
posameznikov preko zmanjšanja davkov ali prispevkov v primerih
preventivnega delovanja oz. zmanjšanja bolniške odsotnosti, …,« je
povedala PeÄjakova.
Ob koncu posveta so si udeleženci izmenjali mnenja, izpostavili
priložnosti za zmanjšanje bolniške odsotnosti v Sloveniji in ustrezne
zakonske spremembe v Sloveniji ter sprejeli sklep, da se organizirajo
redna sreÄanja kadrovskih in vodstvenih delavcev s podporo
delodajalskih združenj, kjer se bodo izmenjavale dobre prakse. SreÄanja
se morajo organizirati tudi na mednarodni ravni predvsem zaradi prenosa
dobrih praks s strani držav Evropske unije. Ustanovila naj bi se
strokovna komisija, ki združuje in zastopa razliÄne poglede
delodajalcev, zdravniške stroke in zakonodajnega organa. Delovala naj
bi kot koordinator, ki vzpodbuja k aktivnostim na podroÄju reševanja
problematike absentizma.
Delodajalci, ki vlagajo v preventivne programe za izboljšanje delovnih
pogojev, promocijo zdravega naÄina življenja in skrb za dobro poÄutje
zaposlenih tudi izven delovnega mesta, bi morali imeti finanÄne
olajšave. DavÄnih olajšav naj bi bili deležni tudi vsi državljani
Slovenije, ki vlagajo v svoje zdravje. Na podlagi omejenih aktivnosti
bo strokovna komisija pripravila predlog za spremembe in dopolnitve
ustrezne zakonodaje na tem podroÄju.
(B. D., foto: arhiv GTV)
