Nadškof Stanislav Zore je v ljubljanski Stolnici blagoslovil velikonočne jedi

Na veliko soboto ob 12. uri je nadškof Stanislav Zore v ljubljanski
Stolnici blagoslovil velikonočne in druge jedi. Obred je spremljalo tudi
precej turistov. Blagoslov jedil je obred ljudske pobožnosti, namenjen
zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino
in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za
milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino.
Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem
opravilu ali med čašÄenjem pri Božjem grobu. Velikonočne jedi so: kruh,
meso, pirhi in hren. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje
okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s
svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo
vsi povabljeni. Blagoslov se začne z besednim bogoslužjem, ki mu sledi
nagovor in prošnje za vse potrebe. Nato je na vrsti blagoslov jedil, ki
so hkrati znamenja z globljo vsebino in simboliko: Kruh je znamenje
Božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za
osnovno človeško hrano. Kot znamenje življenja nas spominja na
Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad
(prim. Jn 12,24). To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in
smrt. Jezus je v pušÄavi kruh tudi čudežno pomnožil. V molitvi duhovnik
prosi, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo in ga v obhajilu
spoštljivo prejemali. Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega
velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas
tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na
rešitev iz
egiptovske sužnosti. K blagoslovu prinesemo pet rdečih pirhov, ki
simbolizirajo pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in
simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih
pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so
zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil. Korenine
hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo
pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je
Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na
Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji
bližini. Blagoslova se je udeležil tudi naš kolega Janez Platiše.