Ko večina ljudi pri triinosemdesetih letih razmišlja o mirnejšem vsakdanu, je Polde Taler iz Zgornjih Gorij na ramena oprtal nahrbtnik, predse postavil voziček in naredil prvi korak na poti proti Estoniji. Pred njim je okoli 2100 kilometrov, za njim pa življenje, iz katerega je očitno odnesel najpomembnejšo popotnico – pogum. Pot, ki jo je poimenoval Pot miru, vodi od Gorenjske do estonske prestolnice Talin. Če bo šlo po načrtih, bo vsak dan prehodil med 20 in 25 kilometrov, cilj pa dosegel v približno treh mesecih. Obilico sreče mu je ob odhodu poleg številnih zbranih zaželel tudi gorjanski župan Peter Torkar, ki mu je zaželel varno, mirno in predvsem nepozabno pot. Njegova pot ni tekmovanje in ni lov za rekordom. Je tih opomin, da vztrajnost nima starosti in da meje pogosto obstajajo predvsem v naših glavah. Polde Taler je izjemen ambasador Gorij ter vzgled vztrajnosti, življenjske energije in optimizma.
Pot miru – peš krenil proti Estoniji
