Minister je v uvodu povedal, da je pobudo za oceno ustavnosti vložila
dvojica, in sicer Sanja Fidler, ki je v preteklosti veÄkrat organizirala
shode in bila tudi oglobljena, ter Irfan Beširević, ki se je v pobudi
opredelil kot aktiven uporabnik Roga, ki zaradi prepovedi shodov ni
mogel izraziti nestrinjanja pri izpraznitvi obmoÄja Roga. Minister je
poudaril, da je namen odloka izkljuÄno zajeziti druženja, prepreÄiti
širjenje covida, zmanjšati število obolelih in umrlih, ter zmanjšati
pritisk na zdravstveni sistem. Vlada se je v odloku naslanjala na Zakon o
nalezljivih boleznih, ki take omejitve dopušÄa in je posredno
upoštevala tudi ustavo. Vlada je v odgovoru na ustavno pobudo
izpostavila zadnje strokovne študije. Minister je ob tem navedel revijo
Nature Human Behaviour, kjer je bilo decembra 2020 opredeljeno 6
kljuÄnih korakov, ki jih je potrebno upoštevati za prepreÄevanje
epidemije: omejevanje stikov, zaprtje izobraževalnih institucij, ukrepi
na mejah, splošna dostopnost do zašÄitnih sredstev, omejitev gibanja
posameznikov, splošni "lockdown". Ustavno sodišÄe je v odloÄbi
ugotovilo, da so škodljive posledice do svobode izražanja, ki so vezane
na možnost organiziranja shodov, v družbi lahko hujše, kot pa posledice
vezane na zdravje. SodišÄe je ocenilo, da je izražanje mnenj prioritetno
pred varovanjem zdravja, zato je po ministrovih besedah vlada taki
odloÄitvi dolžna slediti. S tem po njegovem mnenju Ustavno sodišÄe
prevzema odgovornost. Ker je sodišÄe v odloÄbi zapisalo, da obstajajo
razliÄni epidemiološki ukrepi, s katerimi bi bilo pri shodih mogoÄe
prepreÄiti nastanek škodljivih posledic za zdravje ljudi, minister
priÄakuje, da bo vlada od Ustavnega sodišÄa dobila gradivo, ki bo to
podkrepilo. Vlada teh ukrepov ne pozna, je dejal. Minister Hojs je
dejal, da bo nov predlog odloka predvidoma sprejet na današnji dopisni
seji. Odlok pa naj bi zaÄel veljati 19. aprila ob polnoÄi.
