Marjan Murenc se je rodil leta 1957 v skromni leseni hiši v Lukovcu pri
Sevnici kot najstarejši izmed sedmih otrok. Že kot otrok je kazal
radovednost in ustvarjalnost – razrezal je žogo, da bi ugotovil, kaj se
skriva v njej, in z veseljem vandral po vasi. Takrat nihÄe ni slutil, da
bo nekoÄ, kot arhitekt razkrival skrivnosti prostora in svetlobe. S
prijateljem Albertom, ki mu pravi prijatelj od rojstva, sta skupaj rasla
in se uÄila življenja. Otroštvo je bilo prepleteno z igro,
prijateljstvom in trdim delom. S prijateljem Albertom sta skupaj rasla,
hodila v šolo in sanjala o svetu, ki ga bosta nekoÄ soustvarjala. Marjan
je sledil svoji strasti – najprej v Šoli za oblikovanje, nato na
Fakulteti za arhitekturo. Ko je prviÄ stopil v predavalnico, je vedel:
To je to. Arhitektura je najlepši poklic na svetu. Pred 11. leti so mu
povedali da je zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Zato se kot arhitekt
veliko ukvarja
kako bi z raznimi medicinskimi pripomoÄki izboljšal hojo predvsem pri
tistih ki med hojo zamrznejo. Zato ni Äudno Äe je imel na mizi naÄrt
kako to izdelati. Obiskal ga je naš ljubljanski dopisnik Janez Platiše,
kateremu se Marjan Murenc zahvaljuje prav tako ekipi GTV Gorenjske
televizije za osvetlitev problematike ljudi s Parkinsonovo boleznijo.
Vabljeni k ogledu!
