Premiera dokumentarnega filma ToÅ¡e – najtežja stvar

Sinoči je bila v ljubljanskem Koloseju slavnostna premiera filma slovenskega režiserja Boštjana Slatenška. Dokumentarec Toše – The Hardest Thing nudi ekskluziven in subtilen vpogled v zakulisje nastajanja istoimenskega angleškega glasbenega albuma makedonskega zvezdnika Tošeta Proeskega, nagrajenca matere Tereze za humanitarno delovanje in imenovanje Unicefovega »ambasadorja dobre volje«.

Dokumentarec Toše – The Hardest Thing je bil posnet v dveh delih. Prvi
del je nastajal med snemanjem albuma na Jamajki, kjer je skupaj s
komponistom Andyjem Wrightom ustvarjal glasbo in v Londonu, kjer so
sledila snemanja in fototermini. Drugi del je bil posnet v Londonu,
Dubrovniku, Skopju, Kruševu, Dubaju in Stockholmu po zvezdnikovi smrti.
Nastajanje albuma, ki naj bi Tošeta popeljal do svetovne slave, je
zgolj kulisa, ki razkriva neizmerno hrepenenje, pogum, strast in
ljubezen do glasbe, ki so poleg talenta nujni na poti do uspeha. Kljub
slavi ter številnim oboževalkam in oboževalcem pa je mladi makedonski
zvezdnik ostal skromen in preprost fant, o čemer v celovečernem
dokumentarcu pripovedujejo njegovi najožji sodelavci, ki so mu obenem
postali tudi zelo dobri prijatelji. Kot dokaz izoblikovanja pevčeve
podobe se skozi film prepletajo posnetki oboževalk in oboževalcev, ki
so na koncertih skorajda padali v trans.

Že od malih nog je izkazoval ljubezen do glasbe. Glasbeni talent je
podedoval po očetu Nikoli in mami Domeniki, izobraževal pa se je v
glasbeni šoli in na glasbeni akademiji. Do diplome sta mu ostala samo
še dva izpita, ki jih je nameraval končati pomladi leta 2008.

Na svojem prvem nastopu je kot desetletni deček pel Ave Marijo in
pustil občinstvo brez besed. Študiral je solo petje – tenor in bil med
najboljšimi študenti. Kariero pop pevca je začel, ko mu je bilo 15 let
z nastopom na festivalu ""Makfest". Leto kasneje je začel sodelovati z
Grigorom Koprevom. Pesmi Usne na usnama in Sunce u tvojoj zlatnoj
kosi so mu odprli vrata makedonske glasbene scene. Leta 1999 je izdal svoj
prvi album Negdje u noći in imel svoj prvi samostojni koncert. Čez
dve leti (2001) je začel sodelovati z menedžerko Ljiljano Petrović in izdal
svoj tretji album Ako me pogledaš u oči. Leta 2002 se je podal na
turneje izven Makedonije. Uspehi so se sprva pokazali v Srbiji, ÄŒrni gori
ter Bosni in Hercegovini, kasneje pa še na Hrvaškem in v Sloveniji.
Glasbeni kritiki so ga poimenovali kot pevca z angelskim glasom. S
pridobljeno popularnostjo je želel še bolj pomagati tudi drugim, ki so
pomoči najbolj potrebni. Leta 2003 je dobil Humanitarno nagrado Matere
Tereze za svoje številne humanitarne nastope. Kmalu je postal tudi
ambasador Unicefa in leta 2004 posnel pesem This world, ki je
postala Unicefova himna.

Zaradi izjemnega glasu, klasične glasbene izobrazbe in zmag na
številnih festivalih ga upravičeno imenujejo makedonski Pavarotti. Podelili so mu naslov za najbolj popularnega Balkanca, v čast pa si
lahko šteje tudi nagrado matere Tereze za humanitarno delovanje in
imenovanje Unicefovega "ambasadorja dobre volje". Še večjo slavo je požel po nastopu na Evrosongu leta 2004 v Turčiji, kjer je s pesmijo Life zasedel 14. mesto. (M. S.)